Strahov imamo neomejeno – kar nakazuje tudi izreden porast anksioznosti. Z vseh strani smo bombardirani s strahom. Najprej na nivoju osnovnih potreb (strah pred pomanjkanjem, strah pred boleznijo, strah pred smrtjo), nato na nivoju delovanja (strah pred neuspehom, trema), na nivoju odnosov (manjvrednostni kompleks, strah pred bližino, strah pred samoto) in celo na nivoju zabave (slavno neslavni FOMO: Fear Of Missing Out).
Ne želim biti del tega sistema.
Ne želim biti del sistema, ki se napaja na strahovih. Koliko izdelkov kupimo, da bi se počutili bolj varne? Koliko storitev kupimo iz strahu? Koliko nepotrebne krame je v naših življenjih zato, ker so nagovorile nek strah v nas?
Strah je največji motivator. Zagotovo je zelo močan.
Vendar verjamem, da obstaja tudi druga pot. Mislim, da je odgovor v Ljubezni.
V Svetem pismu je zapisan tale stavek:
»18 V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah.
Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v
ljubezni.«
(Vir: 1 Janez 4,18 https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Janez+4,18&id13=1&pos=0&set=5&l=sl)
Koliko stvari kupimo kot
potrošnik, ker se smatramo za »manjvredne«, »ne dovolj dobre«, »ne dovolj lepe«?
Cela lepotna industrija je zgrajena okoli koncepta, ki nagovarja naš manjvrednostni
kompleks.
Toda kje najti rešitev? Se
soočiti in pomiriti s svojimi strahovi? Kako?
Presenečena sem bila, ko sem
prvič slišala za Sonyo Renee Taylor in njeno idejo o radikalni ljubezni do
samega sebe (Sonya Renee
Taylor: The Body is not an Apology – link: https://thebodyisnotanapology.com/).
Sonya trdi, da se vsi rodimo popolnoma zadovoljni s samim seboj in brez občutka manjvrednosti, vendar nas svet hitro oblikuje tako, da podvomimo sami vase. Kot družba smo se namreč kolektivno odločili katero telo je več vredno – ta konstrukt se seveda lahko skozi zgodovino spreminja, vendar je vedno izključujoč; nekaterim pripada vrednost, nekateri pa vrednosti nimajo. Okoli tega so zgrajeni vsi politični, socialni in ekonomski sistemi. Vsaka stvar, ki ne temelji na Ljubezni, posledično ta izključujoči sistem podpira.
Nočem biti del sistema, ki se hrani iz strahu, želim biti del sveta, ki se hrani iz ljubezni.
Sonya prav tako trdi, da je radikalna ljubezen enako nalezljiva, kot manjvrednostni kompleks in če sem že nalezljiva v tem svetu, bi bila rada nalezljiva za pravo stvar. Sprejeti samega sebe takega kot si zagotovo ni enostavno, vendar vedno smo lahko prepričani, da je to najboljše, kar lahko storimo. Ko se soočimo s samim seboj in se sprejmemo, šele takrat lahko postanemo odprti za nadaljevanje poti.
Ne strah, ljubezen naj bo gonilo sveta.
Komentarji
Objavite komentar