Danes sem razmišljala o veri. Ta naš svet ne verjame v vero. Postali smo odvisni od dejstev, ki jih lahko znanstveno preverimo in tako upravičimo, da dejansko obstajajo. Vendar dvomim, da je človeštvo že spoznalo vse zakonitosti sveta. Vsako leto smo priča novim in novim dognanjem. Morda sploh še ne vemo, česa je sposobna naša vera.
Kaj je vera? Vera je sposobnost, si zamisliti to, za kar nimamo nobenega konkretnega dokaza. Torej nečesa ne moremo dokazati, vendar verjamemo, da lahko obstaja. Kaj ta sposobnost lahko doseže? Lahko doseže, da dejansko verjamemo, da bomo nekaj zmogli, zato napnemo vse moči in tisto tudi res naredimo. Seveda, nam morda ne uspe, vendar če ne bi verjeli, da bi lahko to storili, niti ne bi poizkusili.
Včasih se šalim, da moj mož »ne verjame« v pomivalne stroje in visoke grede. Zato, da mu pomivalni stroji in visoke grede niso všeč, ima svoje razloge. Vendar ga je prepričevati v nasprotno (torej nakup pomivalnega stroja ali visokih gred) popolnoma nesmiselno, ker on vanje preprosto »ne verjame« in o ideji nakupa niti ne razmišlja. Seveda posodo pomiva sam, prav tako sam lopata vrt.
Včasih je neverjetno kako smo ljudje zasidrani v svoj »Ne verjamem«, takrat se niti nismo pripravljeni potruditi sprejeti idejo o nečem, kaj šele, da bi razmislili o tem. Zanimivo bi se bilo vprašati, v kaj vse ne verjamem? Kaj je tako daleč od mojega dojemanja resničnosti, mojega dojemanja sveta, da absolutno nima mesta v njem, in v to preprosto ne morem, niti nočem verjeti. Morda vse to delam nezavedno?
Zakaj se tako upiramo veri? Zakaj je ne moremo preprosto sprejeti? Gotovo ne pomaga dejstvo, da smo tako usmerjeni v znanost in tehniko, kar nam je izredno olajšalo, izboljšalo in olepšalo življenja, a nas hkrati utrdilo v mišljenju, da smo vsemogočni. Človek ni vsemogoč, kljub vsemu svojemu intelektu in sposobnostih. Vera nas uči, da obstaja nekaj več, hkrati pa nas uči ponižnosti.
Nekoč sem zasledila, da je vera tako kot logično mišljenje, podobna mišici, če je ne treniramo, zakrni. Vendar je vera edino sredstvo, ki nam v težkih trenutkih pomaga videti svetlo točko na obzorju. Ko preprosto verjamemo, da bo bolje.
Brian J. Grim in Melisa E. Grim v svoji raziskavi: »Belief, Behavior, and Belonging: How Faith is Indispensable in Preventing and Recovering from Substance Abuse« (Vera, vedenje in pripadnost: kako je vera nepogrešljiva pri preprečevanju in okrevanju od zlorabe substanc – povezava: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6759672/ ) raziskujeta tezo, da je »duhovni element« ključna sestavina kar 73% ameriških programov preprečevanja in okrevanja od zlorabe substanc. Po mojem mnenju je glavni razlog temu, da moraš verjeti, da lahko preživiš tudi trezen.
Po moji izkušnji je življenje v veri in z vero veliko lažje, saj se lahko izročim Bogu, za katerega verjamem, da me vodi in bdi nad menoj in zaupam, da bo še vse dobro.
Komentarji
Objavite komentar