Danes je bil spet en zelo poln in sončen dan. Kljub hektiki v službi, je bil dan sproščen in nasmejan. Jutro se je začelo brez nepotrebne slabe volje. Veliko je k temu pripomoglo dejstvo, da je imel mož dopust in je velika večina bremena spravljanja otrok v šolo in vrtec z mojih ramen padla na njegova.
Včasih sem imela navado, da sem v tihih jutranjih urah tišino in samoto izkoristila za jutranjo meditacijo in jogo. Takrat je bil ta jutranji obred nujno potreben, da sem zbrala zadosti notranje moči, da sem se soočila z delovnim okoljem, ki je bilo vse prej kot spodbudno. Najprej sem se morala »napumpati«, da sem lahko preživela 8 ur v toksičnem okolju. Ni bilo luštno in nikomur tega ne privoščim. Seveda sem preživela, od tega nisem umrla, navzven moje delo ni trpelo – bila sem enako efektivna, vendar izrazito bolj nesrečna.
Danes je stvar drugačna, tudi v najbolj stresnih situacijah, ko gre res vse narobe, smo se kot kolektiv sposobni nasmejat in najti rešitev. Neverjetno, kako je smeh osvobajajoč! Katarzičen in odrešujoč. Vendar to ni privoščljiv smeh, to ni smeh na račun nekoga drugega. To je smeh samemu sebi, pristen iskren smeh, od katerega te boli trebuh in ti po licih tečejo solze.
Kakšno neverjetno razliko lahko povzroči že majhna naravnanost, ali smo se sposobni iz lastnih napak pohecati ali pa jih spremenimo v dramo. Konec koncev moramo v obeh primerih na koncu zavihati rokave, najti rešitev in napako popraviti, vendar če se pri tem smejimo, je to nepredstavljivo lažje.
Nihče ni nezmotljiv, napake se dogajajo, hvaležni smo lahko, ko nimajo tragičnih posledic. Vendar naša reakcija nanje, lahko bistveno vpliva, ne samo na kvaliteto naših lastnih življenj, temveč na kvaliteto življenj vseh okoli nas.
Danes sem se spomnila na čudovito zgodbo Briana Dysona »Pet žogic: Zelo kratka zgodba o ravnovesju« (The Five Balls of Life: A Very Short Story about Balance – povezava: https://www.sloww.co/five-balls-of-life/ )
V službi s prevozom in malico preživimo več kot tretjino svojega dne, služba nam hkrati zagotavlja materialna sredstva za preživetje in če imamo srečo, da nas delo, ki ga opravljamo osrečuje, potem služba in delovno okolje hkrati izpolnjuje veliko naših potreb - po varnosti, po pripadanju, po ugledu in spoštovanju, po znanju, razumevanju, raziskovanju, radovednosti in celo po samoaktualizaciji.
Seveda lahko posledično, ker delo zapolnjuje tako velik del naših življenj, zlahka mislimo, da je to tudi najpomembnejša »žogica« našega življenjskega žongliranja, pa še zdaleč ni tako.
Kljub temu, da nas lahko neko delovno mesto, na tako veliko področjih osrečuje in izpolnjuje, je to samo služba. Zato je nujno, da na vseh področjih v življenju najdemo ravnovesje in smo še posebej pozorni na področja, ki so veliko bolj krhka, kot pa je služba. Resnično vabim k branju zgodbe – morda bo tudi vam prinesla kakšno novo spoznanje.
Komentarji
Objavite komentar