353. dan: Staranje

 



Po srečnem naključju mi je pod roke prišla simpatična knjiga Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼ - Kako z življenjem narediti še kaj. Knjiga s prisrčnim humorjem (lahko bi rekli tudi sarkazmom) opisuje vsakodnevno življenje v domu za ostarele, kjer se Hendrik odloči, da sicer je »starina«, a zato še ne »crkovina«. Knjiga na simpatičen način pokaže, da si lahko starodaven že pri štiridesetih in mlad celo pri osemdesetih.

Pred leti sem prebrala tudi čudovito knjigo avtorice Bronnie Ware: »5 stvari, ki jih ljudje na smrtni postelji najbolj obžalujejo«, ki me je dodobra pretresla. V njej poklicna negovalka Bronnie opisuje svoja srečanja s svojimi negovanci, ki so bili na pragu smrti in njihova največja obžalovanja. Bronnie jih navede:

1.      Želim si, da bi bil pogumen in izbral življenje, v katerem bi bil resnično zvest sam sebi, ne pa tistega, ki so ga drugi pričakovali od mene

2.      Želim si, da ne bi toliko delal

3.      Želim si, da bi imel pogum izraziti svoja čustva

4.      Želim si, da bi ohranil stike s prijatelji

5.      Želim si, da bi si dovolil biti srečnejši

Vse prehitro smo tako zaposleni s samimi seboj in vsakodnevnimi obveznostmi, da izpred oči izgubimo širšo sliko in pomembne stvari – kot so odnosi (s samim seboj, z najbližjimi, s prijatelji). Vse je tako zelo pomembno in nujno, da se utopimo v kopici opravil in pozabimo raziskovati, kaj nam največ pomeni.

Menim, da je pomembno ohranjati veder pogled na življenje, si vzeti čas za družino in prijatelje – pa tudi če to pomeni, da hiša ni najlepše pospravljena in vrt oplet. Čas mineva in se ne vrača.

 

Komentarji