Ravnokar berem čudovito knjigo japonskega avtorja Sosukeja Natsukawe »O mačku, ki je rešil knjige«, ki govori o knjigah in o branju. Ter kako nam knjige lahko pomagajo in kako lahko mi pomagamo knjigam, da dejansko živijo. Ker knjige so čarobne – imajo svojo moč in dušo. Ne marajo biti ujetnice, ne smemo jih mučiti in niso potrošno blago.
Branje je edinstveno potovanje v daljne kraje in življenja drugih ljudi. Skozi vrstice vstopamo v čarobne svetove, spoznavamo nove dogodivšine in si odstiramo obzorja. Knjige nas učijo in nam vlivajo moč, s knjigami se zdravimo in s knjigami rastemo. Knjige so vrata v svet.
Vendar ni dovolj, da se zapremo in samo beremo – ko knjigo preberemo jo moramo odložiti, se podati v svet in razmišljati s svojo glavo. In hitro branje ter povzetki nas oropajo čudovitega popotovanja s knjigo, kajt branje je lahko težko – marsikdaj je potrebno vrstico prebrati dvakrat ali trikrat, toda ko se prebijemo na vrh knjige, je razgled čudovit.
Še posebej se me je dotaknil sledeč citat:
»Najboljše orožje, ki ga imamo lahko v boju proti bolečini in težavam, nista ne logika ne nasilje. Ampak smisel za humor.«
S tem izrekom se docela strinjam – veliko lažje gremo skozi življenje, če ga znamo pogledati skozi prizmo humorja. In v še tako veliki zagati najti povod za smeh. Tako je sivina vsakdana znosnejša.
Zgodba je hvalnica ljubezni do knjig in jo priporočam vsem ljubiteljem branja. Vredna je podrobnega, sproščenega branja – takšnega za katerega dandanes le redko najdemo čas ali energijo, kajti branje osvobaja.
Ravno danes sem zasledila čudovit stavek: »Ni pomembno ali zna otrok pri 4 brati, pomembneje je, da bere tudi pri 40.«
Komentarji
Objavite komentar