Danes ni preveč vznemirjujoč in navdihujoč dan. Preveč različnih preprek je bilo v današnjem dnevu – od tehničnih (sesutje skenerja) do procesnih (evidentiranje prodaje, palet, blaga, etc.) do preprosto energijskih (danes je res nekaj tiščalo k tlom).
Kaj potem naredim ob takšnih dnevih?
Večinoma se zavijem v lenarjenje.
Danes temu ni bilo tako – že takoj po kosilu sva z Rokom oddelala opravek. Nato sem se meditateivno sproščala s sortiranjem kamenčkov. Vsakršno sortiranje me prav pomirja. Če lahko ob tem občudujem različne barve in teksture, še toliko bolj. Z družino smo jo s kolesi mahnili po mestu. Zvečer sem solidarno pomagala svoji primarni družini pri opravilih.
Dan je bil poln.
Seveda se še vedno počutim utrujena in še vedno je čutiti, kot da bi me dan tiščal k tlom in vedno bolj me vleče v lenarjenje.
Na instagramu sem zasledila zanimivo objavo, kako lahko spremenimo pojmovanje lenobe, ker lenoba je resnična nečednost. Seveda se lahko vprašamo »Zakaj sem danes tako lena?« Takoj nas zagrne neprijeten občutek, s katerim si preprečujemo užitek ob počitku. Kot da moramo biti perpetum mobili, vedno v akciji, vedno koristni. Še iphone si mora baterije napolnit… kako, da bi bili mi imuni?
To vprašanje bi lahko zapisali tudi »Zakaj potrebujem danes toliko počitka?« V končnem smislu, je pomen identičen – v nobenem primeru nisi hiper-aktiven, kajne? Vendar se izgubi negativna konotacija.
Včasih si moramo dovoliti, da počivamo. Namesto nas ne bo nihče spal, nihče počival, nihče »bluzil«. Zagotovo so nekatere oblike počitka boljše kot druge, vendar nam v določenih trenutkih pomagajo samo nekatere.
Pridejo dnevi takšni in drugačni – dobro je iti počivat in odsmrčati vsaj 8 ur. Tako si opomorejo tudi možgani.
Komentarji
Objavite komentar