360. dan: Nedeljski izlet

 



Danes smo jo mahnili na kolo. Pot nas je vodila po Kamniku do Tunjiške mlake in naprej v Komendsko dobravo na okrepčilo v planinski dom in potem čez Križ nazaj domov.

Pot ima svoje klance in zagrizli smo v pedali in lovili sapo, ter seveda spuste, ko smo držali balance bolj na trdo.

Fantje so se dobro odrezali – tako v hrib, ko je jamranje zaradi zadihanosti nekoliko utihnilo kot tudi pri spustih, ki smo jih kljub padcu najmlajšega navdušenca dobro zvozili. Veter v laseh, blagodejna senca dreves in obljuba okrepčila, nas je vse držala pokonci.

Rada preživljam trenutke z mojimi fanti. Všeč mi je tudi, da smo aktivni – kljub Maksovim 4,5 letom. Kolikor bo v moji moči, bi jim rada razkazala našo deželo in morda tudi katero izmed bolj oddaljenih. Želim si, da doživijo barvitost sveta – ta pa se začne že s spoznavanjem rodne grude. Želim si, da bi obdržali širino obzorja in se ne zaprli med svoje štiri stene ali za ograjo svojega vrtička. Šele ko spoznaš druge dežele lahko ceniš tisto, kar imaš doma. Ta pregovor zagotovo drži.

Osebno sem že pri 10 sklenila, da bom prepotovala ves svet in začela sem zbirati sredstva za to mojo svetovno popotovanje. Izbira šolskih in obšolskih dejavnosti je vedno v ozir vzela tudi možnost izletov oz. ekskurzij. Najbolj sem bila vesela, da sem se že tekom osnovne šole, kasneje pa srednje šole in univerze udeležila kar nekaj takšnih izletov. Benetke, London in Pariz sem spoznala že z osnovno šolo, s srednjo Padovo, Dunaj, Prago, Krakow, London, Cleveland, Grčijo in Rim. S skavti Portugalsko in Frankfurt am Main. Med študije pa Japonsko in Leipzig. Vesela sem, da moje veselje do odkrivanja tujih dežel in kultur prenašam tudi na moje fante. S Samotom sva tako obiskala Mehiko, Švico in Lichtenstein. S Svitom in Rokom smo skupaj odkrivali osrednjo Anglijo in Barcelono. Z Maksom pa Češko, Beograd, Salzburg in Bavarsko.

Ko sem se vrnila z Japonske, kjer sem preživela kar eno leto, sem se ponovno zaljubila v naše Kamniške Alpe. Ko so se pred menoj izrisovali s snegom pobeljeni vršaci, sem se počutila kot Heidi, deklica s planin.

Vsako potovanje te namreč odpelje stran od doma, vendar veliko bliže k sebi. Mislim, da nas potovanja bogatijo, predvsem pa nas učijo, o nas samih in naši domovini.

 

Komentarji