Dopust je primarno namenjen polnjenja baterij in vesela sem, da mi to relativno dobro uspeva. Spimo do osmih, počitek po kosilu in še kar zgodnje spanje zvečer.
Ni pa spanje edini način polnjenja baterij. Fino je tudi to, da lahko konkretno odmislim tipičen vsakdan, da ni običajnih »službenih« skrbi, da večino časa preživimo na prostem, da imamo več časa za branje, za druženje, za drugačno preživljanje časa.
To je že naš tretji dan dopusta. Čas je hitro minil – čas vedno hitro mineva, ko se ima človek lepo. Je pa tudi res, da ima dan samo 24 ur in če jih od tega skoraj 11 prespiš, ti jih ne ostane veliko za ostale stvari.
Danes smo s kolesi pribrcali do Poreča in se v mestnem parku srečali z Urošem, Alenko in Nežo. Skupaj smo pomalicali in polizali sladoled, potem pa smo jo odbrcali nazaj v kamp. Tak dopust mi je všeč – preprost in spročujoč.
Komentarji
Objavite komentar