Počasi smo se že asimilirali na »morski« način življenja. Dopoldan je še vedno malo rosilo, prebudilo nas je namreč grmenje in deževni naliv. Ko se je vreme nekoliko »stabilizirano« smo se odpravili na prvi kolesarski izletek. Izletek zato, ker nismo prispeli nič dlje od sosednje vasi, kjer smo se morali okrepčati s sladoledom.
Ko smo se vrnili, smo začeli pripravljati kosilo. Otroci so že tako veliki, da se že sami zamotijo in organizirajo igranje s prijatelji in na igrišču. Vedno več časa tako ostane za naju, kar je super.
Večer sva preživela v družbi sosedov in ob kozarcu piva, kot kaže nisem vajena pravega piva, saj sem omamo dodobra čutila v glavi. Otroci so od popoldanskega plavanja naprej pričakovali večerno filmsko projekcijo – in ves večer sva bila zgolj »okrasek«. Vse so si namreč sami pripravili – prigrizke, pijačo in sedišča. Spat smo šli zelo pozno, vendar prijetno utrujeni in zadovoljni.
Komentarji
Objavite komentar