Včeraj je bil preprosto preveč divji, da bi utegnila zapisati njegov potek.
Ko sem se zjutraj zbudila, sem najprej opravila samotestiranje, ki je pokazalo NEGATIVNO. Jupi! Nato sem se odpravila v Domžale na svojevrstno Odisejado. Po Odisejevih mukah pa je tudi uradni test pokazal negativno. Dvakrat jupi.
Nato se je začelo pakiranje. Z otroki smo spakirali obleke in igrače. Po kosilu sem skupaj z Maksom počivala. Ko se je iz službe vrnil predragi, se je pakiranje šele dobro začelo. PO dobrih štirih urah smo zaključili in začela se je zabava za moj god in zapoznela zabava za Maksov rojstni dan – oba slavljenca sva bila zasuta s čestitkami in darili. Bilo je prekrasno.
Dan se je zaključil pozno, po pospravljanju, sušenju oblačil in zadnjih pakiranjih. Od samega vznemirjenja otroci skoraj niso mogli zaspati, napa je to šlo zlahka. Večer pred dopustom je vedno kaotičen.
Najbrž je to nekoliko povezano z REISENFIBROM, malo pa z menjavo okolja. Vse novo je čudovito in hkrati strašljivo. Že samo sprememba prostora je lahko svojevrsten »izlet v neznano«.
Vesela sem, da se je vse dobro izšlo in upam, da se bom na dopustu lahko dodobra spočila.
Komentarji
Objavite komentar