Danes sem si vzela čas za dokončanje slike 80 x 120 cm. Na sliki je pogled na Kamniško Savinjske alpe v zahajajočem soncu, ko se nad Ljubljansko kotlino že spuščajo meglice. Za izhodišče sem imela fotografijo z interneta. In sem packala. Packala tako, da mi je teklo v potokih. Res je tudi, da je bil dan vroč in vreme zelo soparno.
Na koncu je nastala slika, v modrih in vijoličastih odtenkih. Mislim, da mi je kar uspela. Zagotovo ni povsem realistična in kompozicija je nekoliko šepava, vendar je zaenkrat končana. Morda jo bom po nekaj letih, ko bo vdano visela v spalnici (za kar je bila ustvarjena), spremenila, dopolnila, predrugačila. Morda pa bo na koncu iz nje nastal gobelin.
Priznati moram, da je bil proces ustvarjanja zelo pomirjujoč in blagodejen. Vse sem si do potankosti pripravila – podlogo (da ne popackam tal), stojalo, podstavek za barve, celo navdih je bil pravi. In vesela sem, da sem sliko po približno pol leta, končno dokončala. Občutek je zagotovo dober.
Si prevečkrat odrekamo čas za ustvarjalnost? Ko lahko svobodno »packamo« kot se nam zljubi? Mislim, da ja. Ker so vse druge stvari toliko bolj pomembne. Pa temu ne bi smelo biti tako. Morda res ni ravno vsak dan primeren za kreativnost megalomanskih razsežnosti, a zagotovo se najde vsaj nekaj trenutkov v dnevu, ko lahko vsaj občudujemo lepoto okoli sebe – in če imamo srečo, k njej vsaj malo doprinesemo.
Komentarji
Objavite komentar