Včeraj sem bila preveč utrujena, da bi sploh lahko karkoli še počela, zato sem šla ob devetih že proti postelji ob desetih pa sem že globoko spala. Spala sem do zjutraj, zbudil me je namreč alarm za službo. No, spala do zjutraj je pri treh otrocih videti nekako tako: zaspala sem ob 21:30 v otroški sobi na tleh, ob 21:45 sem se preselila v svojo posteljo, ob 1:55 sem se zbudila, ker se je mož tuširal in sem bila žejna, ob 3:00 me je zbudil Maks, zato sem šla spet na tla v otroško sobo in ob 5:00, ko se je iz otroške sobe v svojo posteljo prestavil Svit, šla zopet nazaj v svojo posteljo. Ta izraz »spala do jutra« še nekaj časa ne bo tako preprost in enoznačen kot bi se dejansko lahko razumelo.
Včerajšnji dan je bil relativno normalen. Zjutraj sem se samotestirala, potem odšla v službo, kjer sem skoraj pozabila na čas in zamudila domov. Fino je, ko te kaj tako potegne, da preprosto pozabiš na čas. Potem smo šli po otroška oblačila in nato na sprehod z Baro. Nekje vmes so me moji dragi fantički spravili ob živce. Po večerji me je tako zvijalo po trebuhu, da sem šla direktno v posteljo… in kot že pojasnila: »spala do jutra«.
Kako smešno se zdi, da takšne preproste besedne zveze lahko obsegajo za cel odstavek pomena. Tako je tudi v življenju. »In potem sta živela srečno do konca svojih dni« lahko pomeni vse, od tega, da sta luksuzno potovala po svetu do tega, da sta se oba po cele dneve »ubijala« v službah, zvečer pa skupaj pogledala poročila. In seveda za več kot cel odstavek drugih pomenov. Zdi se mi pomembno čemu damo poudarek v svoji zgodbi. Lahko rečem »sem mama treh fantov« kar v svoji biti nosi tudi – sem generalka, organizatorka, taksistka, kuharica in bolniška sestra, živciram se zaradi najrazličnejših skrbi, hkrati sem polno zaposlena, v prostem času pa radi hodimo na izlete in v hribe, in pa ja za hec še rišem stripe, pišem blog in prevajam koledarček za osebno srečo. Hmmm… Kar naenkrat to ni samo en poklic, en pomen, enoznačnost. Vsi smo več dimenzionalni. Pomembno pa je čemu damo pozornost, kaj izpostavimo in na kaj smo morda vsaj mičkeno ponosni.
Komentarji
Objavite komentar