Dan se je začel kar obetavno – sicer sem bila noro utrujena zaradi včerajsšnjega koncerta in prekratkega spanja, ampak potem, ko je kofein prijel, je še kar šlo. Točno do malice. Po malici sem se preobrazila v grozildo. Ja, še sama sebi sem si šla na jetra. Kar vlekla sem se, sitna sem bila, vedela sem, da sem napeta in pripravljena na bevskanje. In kar je najhuje – še sram me tega ni bilo.
Popoldne je imel Samo spet super idejo in mahnila sva jo v Gozd Martuljek na sladoled. S seboj sva vzela še mamo Miro. Res je malo daleč za sladoled, a tako sva obiskala tudi najine 3 makarone, ki v Martuljku preživljajo počitnice z mamo Zinko. Imeli smo čudovit sprehod po gozdu, gradnjo mostu in okusno večerjo v bližnji restavraciji. Sedaj sva zopet doma in ura kaže spanje. Sama sebi si pa grem že malo manj na jetra.
Komentarji
Objavite komentar