338. dan: Za čem se ženem?

 

Rada bi rekla, da se za ničemer ne ženem, a to bi bila laž. V meni še ni tiste prave spokojnosti, ko bi hvaležno sprejemala vsako jutro in vsak dih. V mojem življenju so še vedno iluzorne predstave in ambicije, ki morda niso popolnoma usklajene z mojo notranjostjo, vendar vseeno obstajajo.

Ženem se za priznanjem – do sedaj sem že ugotovila, da sem sama sebi največji kritik in nasprotnik. Torej moram pridobiti priznanje predvsem od same sebe. Nihče drug mi ne more podati priznanja, če v mojih lastnih očeh ni legitimno. Ne rečem, da priznanje od »zunaj« ne poboža ega, vendar občutek še prehitro zvodeni, ko ga zatre moj notranji kritik.

Ženem se za spokojnostjo – pa vendar mi vsakodnevno po malo spolzi iz rok. Verjamem, da napredujem – obstajajo trenutki, ko sem popolnoma sproščena, pomirjena s svetom in sama s seboj, vendar je za to potrebno predvsem spretno manevriranje pred vnosom »strupenih« vsebin, ki jih ponujajo mediji (klasični in digitalni).

Ženem se za samozavestjo – in ne vem kje naj iščem. Ugotovila sem, da večja samozavest ni nujno povezana s konfekcijsko številko ali številko na tehtnici, niti z perfektno manikuro ali novim stajlingom. Prava samozavest se začuti, prava samozavest je karizma, ki jo oseba oddaja, prava samozavest je notranja trdnost, vendar ne rigidnost, da si prožen bambus v viharju, graciozno plešoč v vetru.

Ženem se za izpopolnjenimi trenutki – pa vendar tako veliko časa »zavržem« za prazen nič. Edino čas je tisti, ki porablja nas. Vsaka minuta nam je odmerjena, kako smo jo uporabili? Na koncu bo vseeno kakšen status si dosegel in kako obsežen je tvoj bančni račun – na koncu bo pomembno koliko duš si se prijetno dotaknil, koliko srčnih odnosov si stkal, koliko ljudem si pomagal, koliko lučk sreče prižgal.

V cvetu pubertete sem razmišljala, da sem prišla ustrojit svet v podobo, ki bi mi bila všeč. Sedaj vem, da moram ustrojiti sebe. Vendar ne po podobi sveta, temveč po svojem lastnem načrtu.

Še veliko dela me čaka – najprej, da si priznam, da se ženem, ženem, da bi bila malo boljša, malo bolj modra, malo bolj razumevajoča, malo bolj prožna in malo bolj spokojna. Tekmovati je treba s samim seboj, ker smo sami sebi največja ovira, sami sebi največji sovražnik.