V zadnjih časih se razblinjajo predsodki o duševnem blagostanju (mental wellbeing). Kot družba smo izkusili, da nam denar, status in posest morda le ne prinašajo želene notranje spokojnosti in izpolnitve. Človek je konec koncev družabno in družbeno bitje – družba, ki podpira individualizem pa ne pripomore k občutku povezanosti, kakor tudi ne iluzorno mišljenje, da nas socialna omrežja v popolnosti povezujejo.
V zadnjih časih so bili pritiski na našo psihično srčiko neizmerni – iz enega črnega scenarija prehajamo v drugega. Če poslušaš poročila, je svet vsak dan vsaj 3-krat pri svojem koncu. Kljub vsemu življenje ni črno.
Zanima me, kako so živeli v temnem srednjem veku. Res je, da so jih ogrožale tisoč in ena neprilika, od nalezljivih, smrtonosnih bolezni, do napadalcev in samovoljnih gospodarjev, vendar vsaj niso imeli televizije in časopisov, kjer bi jih neprenehoma opozarjali na to. Danes pa se mi zdi, kot da bi drseli iz ene katastrofe v drugo.
Zato je bistveno, da smo v svojem centru mirni, da poskrbimo za svoje fizično in psihično zdravje in da ozavestimo to, da je skrb za sebe osnova – kot je ščetkanje zob in umivanje.
Pot okrevanja ni enostavna, je pa pot naprej. Prvi korak je, da spoznaš, da potrebuješ pomoč, drugi, da jo sprejmeš.
Življenje ni črno – življenje je čudovito in vsak si zasluži, da v njem uživa.
Komentarji
Objavite komentar