Danes smo preživeli doma – bil je čudovit dan. Ni bilo vroče in dan smo preživeli zunaj – okoli hiše. Že pred zajtrkom smo pospravili krompir, nato zajtrkovali (zunaj na terasi), potem pleli, pospravljali, popravljali. Nato zunaj pekli ribe na žaru, jedli pod kozolcem, po kosilu preurejali, popravljali, meditirali – vse zunaj. Zvečer sem šla k sveti maši, nato smo bili spet zunaj. Še spati bi bilo lepo zunaj, prav mila noč je.
Za danes nimam nobene pametne ideje več – prava praznina zeva. Morda pa je prav tako – nekatere dni, še pogosteje pa noči, moramo obstati brez besed – prazni in spokojni. Tako se lahko v nas usidrajo nove ideje, nove misli, nova spoznanja, ki jih prinese noč.
Priznati moram, da sem spokojna – pomirjena sama s seboj, počutim se v sozvočju z vsem, kar me obdaja – morda pa je to zgolj še ena izmed prikladnih iluzij. Kakorkoli že – bodisi iluzija ali ne, občutek je fantastičen.
Bodi za danes dovolj. Jutri je nov dan.
Komentarji
Objavite komentar