Zvečer je in mi se pokamo za v hribe. To po navadi izgleda tako, da lovimo in iščemo oblačila, nogavice, opremo. V nahrbtniku mora biti nekaj za preoblečt, nekaj toplega in nekaj, da te ne prepiha. Seveda mora biti tudi trak za okrog glave. Obvezna oprema je seveda tudi komplet oblačil za v avto, da se preoblečemo v sveča oblačila, ko sestopimo. Za malico in pijačo bomo poskrbeli zjutraj preden odrinemo. Zaradi pakiranja večer pred odhodom se nadejam hitrejšega odhoda od doma.
V letošnji sezoni je prvič, da smo spakirali na predvečer. Jutri zjutraj bomo kljub temu kolovratili, zajtrkovali in dokončno zapustili domače dvorišče po dobri uri, kar se pri poletni vročini izredno pozna. Kam točno gremo še ne vem, vem pa, da mi je dovolj poslušanja kako se vsi obiramo in kje »zaprimej« so manjkajoče hlačnice. Zato sem zahtevala, da se fantje (in jaz) spakiramo že danes.
Jutri jo torej odrinemo v višave na dnevni izlet – cilj nekam v Kamniške. Bomo videli kam točno bomo prišli in po koliko časa nas bo minilo navdušenje. Morda pa tudi ne in se sami sebe presenetimo.
Še vedno sem mnenja, da se gora ni pametno lotiti s pretirano ležernostjo, temveč s potrebnim spoštovanjem. Dobra priprava na turo je ravno tako pomembna kot psihofizična kondicija. Zakaj bi izzivali srečo in nosili svoja življenja na prodaj v smeri in na destinacije, ki nam niso domače s pomanjkljivo in neprimerno opremo?
Gora ni nora, lahko pa je nor, tisti, ki gre gor!
Komentarji
Objavite komentar